Ta mehki, sladki obcutek temeSanje, ki sem jih risala na obzorje pekla prekriva tanka plast teme. V tem temi sem domaTa mehki, sladki obcutek teme
pa se vendar utapljam v mlačni iluziji večnosti. Če mi uspe zajeti zrak bom vsaj nocoj zaspala v miru. Poljubila te bom polizala s tebe svetel prah ker nisem tvoja repatica. Jutri bom še bližje pogubljenju in ne bom se grebla, ko bodo delili čas.
RusevineKo blodim skozi ruševine tvojih temnih mest, lahko le upam, da bom preživela zimo. Ulice polni lepljiva megla, ljudje vse bolj oddaljeni in neopredeljeni. Čutim, da rastem, pa ne vem kam. Čutim banalnosti milje pod gladino. Našla sva se tipajoč, z zaprtimi očmi in zdaj se zbujava z občutki krivde. Sreča v trenutkih. Ker sva minljiva. Poskušala sem biti boljši človek, a ne morem biti boljša ženska.Rusevine
MaterialiPrepustila sem se vetru in treščila v beton. Ker, veste, tudi pojave kot je vetrobran je treba upoštevati v življenju. Brez panike -Materiali
naprej se bom prepraskala
s svojo zvesto žlico. Pa čeprav je samo čajna. Srebro je mehko in prej zgnije. Za zlato že vemo, da je pravzaprav iz kiča. Silikon je tvoj pogled, je tvoja golenica.
PricakovanjaRada bi te že enkrat pogledala v oči ne da bi se izgubila v odstotkih in promilih in zveriženih prepadih let. Od vsega tega upanja me bo še pobralo. Naključni dogodki se nizajo kot sence med pokopališči in peskovniki. Trenutki izzvenevajo. Zrak se gosti. Ko bo tragedija popolna, si bom oddahnila.Pricakovanja
LullWhen finally my contempt can only shrug and rancor rubs its eyes in yawning languor, I will be a droop of syrupy morning light puddling in through wavering pane. I will be anonymous as hotel towels; taut as hospital corners; simpleLull
as a piece of paper. I will be a bedsheet gaping on a clothesline; a pale orchid posing sunward on a windowsill; a nascent black-dotted iris tracing stitches of flinching sail wed to aching scrim of sky.
Sprejemljivi znakiVišja znanostSprejemljivi znaki
ko je vesolje prešlo z zelenega na modro, sem vedel, da rabim novo brezplačno ponev
kje sem bil do zdaj? stal sem na travnatem robu sveta in si razkazoval vsa stranišča, ki sem jih zate dolbel vso noč v lesena pobočja pod tvojo ritjo
strop ti poplača ponižnost, ko te požre
trgovine me bodo rešile pred drugimi trgovinami vrači raznašajo ljudske kosti v luknje svojih prožnih nog, a Ikea ostaja »naša«
glej naravnost in
Moj plamen moj pirvčasih bi bilo prijetno trčiti v alfo, kajti to je dodatnih osem, mon amie! ko bo odtekla vsa kri bomo prav zares občutili ravno in ostro in žlico in žled zašiljeni butci rožljajo s svojimi tetraedričnimi očmi v ritmu nikotiniziranih dreves ostudne utripajoče hiše mi polzijo po kovinskih prekatih ko selim svoje srceMoj plamen moj pir
iz ene škatle v drugo pod gorečimi oblaki iščem tvoj vonj, ker ne misliš na seks in ker potrebujem dovolj veliko kladivo za ves kozmos in čas in svoj zmeden omot moj kamen moj znoj
--
These pretzels are making me thirsty! - MySpace profile: [link]
Previous PageNext Page